|
1. |
|
|
|
|
vrh dreves, v vetru nežen ples
drevored iz sanj
in bosa stopam vanj
mah mehak boža moj korak
drevored iz sanj
in bosa stopam, še je rosa
čar razlije se po vejah
dar razkrije se na mejah moje preteklosti
vidim poti
kot ples dreves, proti nebu v sonca sij
sonca sij, veter me hladi
drevored iz sanj
se čas ne veže nanj
vonj miri, duh prihodnosti
drevored dejanj
v svet iz sanj ujeta leta
čar razlije se po vejah
dar razkrije se na mejah moje preteklosti
vidim poti
kot ples dreves, proti nebu v sonca sij
|
|
2. |
|
|
|
|
ne poslušaj srce moje
klic iz teme ljubav tvoje
ne poskušaj je ujeti
srce moje, srce moje
zdaj si samo srce moje
tu več ni je ljubav tvoje
zdaj si prazno
zdaj si hladno srce moje
srce moje
joči le, toči reke solz za njo
kot za njo joče nebo v slovo
le za njo, le za njo
joči le, toči reke solz za njo
le za njo boš jokalo v slovo
le za njo, le za njo
le poslušaj srce moje
pada listje zadnje tvoje
le poslušaj žalost vetra
srce moje, srce moje
|
|
3. |
|
|
|
|
ne se bat, nisi sama
on ma srečo da te gleda ko zaspiš
in je tu ko se zbudiš brez mene
on je tu da pazi da živiš
ne gre mi z jezika ne steče beseda
misel ni čista
bolečina je tista ki išče poti
kako naj povem da želja je ista
da nič ni, a vse je drugače
in vedno ko vidim te srce od sreče mi skače
in nimam razloga da bil bi kot drugi
ljubim te bolj kot drugi ljubijo boga
ker ni ga in ni me brez tebe
in če je kje bolje za njega da pazi na tebe
da čuva in gleda da zlo ne stori
človek al bog, kdor rani te, mu polomim kosti
ljubim te bolj kot drugi ljubijo boga
|
|
4. |
|
|
|
|
znane tvoje so sobane mi
vem kam skriješ se, ko se igraš
vem kje so želje, skrivnosti radosti
in vem kje počiva skrinja modrosti
vem kje nasmeh je otroka
in vem kje je maska, ki skrije obraz kadar joka
le po prstih, po tiho
previdno, da se ne zbudi
mir je v hiši, po domu diši
le počasi, vdihni, izdihni
saj se ne mudi
mir je v srcu, v srcu si ti
in nežno, škripaje se vrata odpro
mehkoba svetlobe, ki pada prek roba
počasi prikrade se v sobo, izrine temo
izriše obrise, razkrije kaj skriva se v mraku
kdo spi na oblaku
stopam nestrpno, odštevam korake
v objem se zavijem, s teboj delim si oblake
|
|
5. |
|
|
|
|
Dan zaspan izginja sonce hoče proč
noč se na dolino zgrinja že večer je vroč
šepet se vetra sliši, sapica
žubori potoček s kamni se igra
poletje se poslavlja šteje zadnje dni
polje v vetru valovi končno se hladi
v grmičku se igrajo ptičke tri
v daljavi le obris ali si to ti?
vsak korak obrisa trese tla
dviga prah vsak korak vse bližje sva
v jadra moja veter se spusti
oblak izgine luna sveti mi
metuljčki se budijo, ni obris le, to si ti
jesenski hlad odhaja spet je krajši dan
spet so gola polja njive, prazna moja dlan
v sobi vonj po naju še diši
v samoti srce čaka, hrepeni
to si ti
si privid ki ne zbledi
si obraz ki se smeji
ti si srce ki še gori
ki večno hrepeni
|
|
6. |
|
|
|
|
žarek na svežo belino spet sije
sivina pred modrino jasno se skrije
žalost pod težo lepote se zvije
in val se topel razlije
za slemenom krona izginja
pod temenom zarja misli nate
prve stopinje brez tebe ob strani
isti koraki drugačni kot lani
isto je sonce a druga toplota
prazna boleča samota
|
|
7. |
|
|
|
|
zadnji vdih bolečine
zadnji še pred večnostjo
zadnji vdih, ki izgine
zdaj si le telo
dvigaš se k nebu k oblakom
kljub temu da ni čas zate
dvigaš se k nebu
k oblakom v sivo nebo
dvigaš se k nebu k oblakom
kljub snegu, ki pada name
dvigaš se k nebu brez teže
bilo je telo
kratek stik, ki ne mine
zadnji lesk pred temo
zadnji klic med spomine
zadnji krik v slovo
dvigaš se k nebu k oblakom
kljub temu da ni čas zate
dvigaš se k nebu
k oblakom v sivo nebo
dvigaš se k nebu k oblakom
kljub snegu, ki pada name
dvigaš se k nebu
brez teže, bilo je telo
|
|
8. |
|
|
|
|
Ni mi do zlata, niti do boga
vseh valov morja in oblakov vseh z neba
ni mi do resnic, modrosti, pravice in krivic
Ni bil dan kot vsak, mi poslan ni znak bil
ni mi dana moč, le deževna noč
solze iz neba, ker odhajaš proč
Ni bil dan ti dan več, ura za nov plan, dlan
ni več topla tvoja, ki sem ji predan
ni bil dan kot vsak drug dan, ki šel je stran
klical sem zaman
ni več kaplja solza, ni več dih utrip
ni srce več živo, je le kamen tih
ni krvava zemlja več kjer ti ležiš
kamen z imenom
vse neizrečeno je nedokončano
kar je zamujeno vse je izgubljeno
vse kar je zlagano, kar je zamolčano
vse je odpuščeno
|
|
9. |
|
|
|
|
sveže tulipane nosim ti vsak dan
sveže kot bili so, ko za njih skrbela si
ko skrbel sem zate jaz, ko je bil življenja glas
v hiši najini
in na mizi tulipani vsak dan so bili
zdaj več tulipanov ni pred hišo
in na mizi prazna vaza je
v hiši ni življenja
ni več sonca, barv in vonjav
ni več smeha tvojega, le spomin je tu ostal
ki šel bo zmano stran, a do takrat
sveže tulipane nosim ti vsak dan.
sveže tulipane nosim ti vsak dan
sveže kot bili so, preden si odšla
preden barve so zbledele
se vonjave razbežale
v hiši najini
in na mizi tulipani vsak dan so bili
sveže tulipane nosim ti vsak dan
sveže tulipane nosim ti vsak dan
sveže ,ki umirajo brez vode
kot jaz od bolečine ki me bode,
me izpija, saj brez tebe me vsak nov dan,
ko svež ti nosim tulipan, ubija.
|
|
10. |
|
|
|
|
Če na poti sreče se zaide
če na poti sreče se zgreši
se ustavi, odpočij se
če mrak že se spušča tja
kjer še luč gori
čisto blizu si
Če na poti sreče dan je krajši
če na poti sreče dan zbeži
dan se skrije, noč zbudi se
če mrak že se spušča tja
kjer še luč gori
čisto blizu si
Prižgi si svečo in prebrodi noč,
ne misli na zveri in najdi moč
dan že se zbuja
tja, kjer spet luč gori
tja se ti mudi
Če na poti sreče čas uhaja
če na poti sreče čas hiti
čas ne čaka, prehiti te
če mrak že se spušča tja
kjer še luč gori
čisto blizu si
|
|
11. |
|
|
|
|
na ogled razmetanih tisoče zvezd
tisoče zvezd za sijočo kuliso
vozim vas mirno z mojo kočijo
spokojno v večnosti mir
in tisoče zvezd za sijočo kuliso
na ogled razmetanih tisoče zvezd
tisoče zvezd za sijočo kuliso
kot zvezde posute spomine in slike razsute
solze in smeh, golo resnico spravljate v red
in tisoče zvezd za sijočo kuliso
zdaj je mir in tih je dih, korak
ni več teže, si oblak
siješ ti in sije vsak
kot tisoče zvezd za sijočo kuliso
na ogled razmetanih tisoče duš
tisoče duš za sijočo kuliso
zgoraj lebdijo in gledajo dol
zgoraj lebdijo in se smejijo
zgoraj lebdijo in čakajo vas
da vse le spustite odidete gor
med tisoče zvezd za sijočo kuliso
zdaj je mir in tih je dih, korak
vsi so tu, kjer ni več mrak
siješ ti kot sije vsak
kot tisoče zvezd za sijočo kuliso
|
|
12. |
|
|
|
|
Pada dež in ti si nasmejan
in ni več časa
pada dež in ti si razigran
in ni prostora
dež te hladi, te miri, te uči
da je, kar je
da bo, kar bo
da si, kar si
pada dež in ti užil si dan
kot bil bi zadnji
pada dež in ti spustil si dlan
in ni več naju
pada dež in ti odšel si stran
pustil me v maju
dež me hladi, me miri, me uči
da je, kar je
da bo, kar bo
da si, kar si
pada dež in ti užil si dan
in bil je zadnji
|
released November 5, 2018
vocals:
ANA BEZJAK
APHRA TESLA
BALLADERO
BOŠTJAN ANDREJC BUŠI
JADRANKA JURAS
KATJA ŠULC
MIA ŽNIDARIČ
NINA STRNAD
NINA VODOPIVEC
TAMARA OBROVAC
TJAŠA FABJANČIČ
TOMISLAV JOVANOVIĆ TOKAC
VLADO KRESLIN
performed by:
Robert Jukič - electric bass, synth, synth bass and drum programming
Jaka Kopač - soprano saxophone
Andraž Mazi - pedal steel
Sergej Ranđelović Runjoe - drums
Tomaž Gajšt - fluegelhorn
Maya - backing vocals
Klemen Bračko - violin
Klemen Hvala - cello
Jelena Ždrale - violin + viola
Toine Thys - bass clarinet
Mixed and mastered by Iztok Turk